Žalostno jutro... v dolini pritiska megla in kar ni mi da bi vstal iz postelje... ob misli kam moram, da mi vsaj malo nariše nasmeh na obraz sem hitro spakiran... Uroš malo zamuja, vendar mu ne zamerim. Vem da je solsticij že za nami in da se tudi pri dolžini dnevov že malo pozna...
Kmalu sma že na poti in kaj hitro se pokaže pričakovan vrh.
Hop v nove pancerje in že jurišava proti vrhu... kaj kmalu se odprejo čudoviti razgledi.
Kmalu sma že na poti in kaj hitro se pokaže pričakovan vrh.
Hop v nove pancerje in že jurišava proti vrhu... kaj kmalu se odprejo čudoviti razgledi.
Smuka po pršiču zgoraj je bila odlična... razgledi pa kot vedno fantastični. Le vetru sma težko kljubovala. Na vrhu Uroš "zajucka"... kako malo je potrebno da je človek vesel si mislim... ;)
